Uporaba industrijskih robotov v azijski industriji se pospešuje: v samo petih letih se je njena operativna zaloga povečala za 70 odstotkov na 887,400 enot (2010–2015).
Samo v letu 2015 je letna prodaja robotov poskočila za 19 odstotkov na 160,600 enot in postavila nov rekord že četrto leto zapored. To so rezultati svetovnega poročila o robotiki 2016, ki ga je objavila Mednarodna zveza robotike (IFR).
Kitajska je največji trg za industrijske robote na svetu in predstavlja 43 odstotkov vse prodaje v Azijo, vključno z Avstralijo in Novo Zelandijo. Sledita ji Republika Koreja s 24-odstotnim deležem regionalne prodaje in Japonska z 22-odstotnim deležem. To pomeni, da je 89 odstotkov robotov, prodanih v Aziji in Avstraliji, leta 2015 odšlo v te tri države.
Kitajska bo ostala glavno gonilo rasti v regiji. Do leta 2019 bo skoraj 40 odstotkov svetovne ponudbe nameščenih na Kitajskem. Za vse glavne azijske trge robotov je predvidena nadaljnja rast namestitve robotov.
Elektronska industrija prehiteva avtomobilski sektor
Glavno gonilo zadnje rasti v Aziji je bila električna in elektronska industrija. Prodaja tega segmenta je leta 41 poskočila za 2015 odstotkov na 56,200 enot. To je v primerjavi s 54,500 enotami v avtomobilski industriji, kar je le 4-odstotno povečanje.
Predelovalna industrija – daleč prva po obsegu – je leta 25 zabeležila letno rast za 149,500 odstotkov na 2015 enot.
Po gostoti robotizacije trenutno vodi Južna Koreja s 531 robotskimi enotami na 10,000 zaposlenih, sledita ji Singapur (398 enot) in Japonska (305 enot).
